Odprti poziv – Dvojna agentka: Govoriš jezik rož?

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK) objavlja odprti poziv za sodelovanje pri 28. bienalu oblikovanja: Dvojna agentka, ki ga bo kurirala Alexandra Midal.

Politična, drzna, dinamična in provokativna – Dvojna agentka: Govoriš jezik rož? raziskuje podobe floriografije, v rožah skrite kode, ki nam predajajo tajne informacije. Razstava se opira na kritično teorijo, s katero opredeljuje samoidentifikacijo kot estetsko in politično dejanje, ki nagovarja zavrnjene, marginalizirane, pozabljene in nevidne manjšine. Ker rože predstavljajo komodizacijo žensk v idealiziran model lepote, in hkrati služijo kot feministična, anti-kolonialistična, spolna in queerovska kriptologija, naslov Dvojna agentka odraža to dvojno perspektivo. Bienale preizprašuje vlogo same razstave pri iskanju odgovorov, in namesto tega želi spodbuditi niz pogovorov z oblikovalci, umetniki in javnostjo.

Produkcijska platforma Dvojne agentke zagotavlja, da je BIO živ oblikovalski organizem, ki se odziva na potrebe družbe in oblikovalskega področja. Letos bomo razvili projekte, ki stremijo k prepletanju raznovrstnih medijev in disciplin, kot so oblikovanje, rokodelstvo, uporabne umetnosti in film, v postopke in rezultate, ki prispevajo k temi in prinašajo svež pogled na oblikovanje.

Izbrani udeleženci bodo pod mentorstvom osmih priznanih oblikovalcev obravnavali teme materialnosti, jezika, oblikovanja kot orodja javnosti, marginaliziranih skupnosti in filma.

Mentorji BIO28: Dvojna agentka so matali crasset, dach&zephir, El Último Grito, Polonca Lovšin in Studio Yukiko v sodelovanju z Grashino Gabelmann.

Obrazec za prijavo >>

Koga vabimo?

Odprti poziv k sodelovanju pri produkcijski platformi Dvojna agentka vabi lokalne in regionalne oblikovalske in druge interdisciplinarne kolektive, in sicer v eno od petih projektnih tem produkcijske platforme BIO28 in Centra za kreativnost (CzK).

Iščemo uveljavljene kolektive, ekipe ali novonastale projektne skupine, ki lahko sodelujejo tako prek spleta kot v živo v Muzeju arhitekture in oblikovanja v Ljubljani, od marca do novembra 2024.

BIO28 krepi strategijo bienala, ki spodbuja k razmisleku in poglobitvi vprašanj o prihodnosti ter hkrati krepi lokalni prostor. Poudarek bo na oblikovanju, ki odgovarja na potrebe in kontekste našega prostora, zato se bodo razviti projekti opirali na lokalne razmere, vire in materiale.

Prijavljene udeležence bo izbrala in k sodelovanju povabila kustosinja platforme BIO28 Alexandra Midal v sodelovanju z mentorji in svetovalnim odborom platforme BIO28. Skupine, izbrane na odprtemu pozivu, bodo delovale pod okriljem mentorjev in različnih lokalnih organizacij, partnerjev in strokovnjakov.
Teme in sodelujoči

1. Voščeni atelje

Izbrani kolektiv bo sodeloval pri platformi Voščeni atelje, ki jo bo vodila matali crasset. matali crasset zagovarja oblikovanje na stičišču umetniških, antropoloških in družbenih praks. Deluje v smeri kreativnega, živega in vsakdanjega oblikovanja in si postavlja vprašanje, kako lahko oblikovanje prispeva k sobivanju in nas podpira v sodobnem svetu. Po tem, ko je za 25. edicijo bienala Daleč, tako blizu ustvarila skupnostno peč – eno najbolj uspešnih prostorskih instalacij, tudi v tej produkcijski platformi odzvanja njeno sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Ta produkcijska platforma se vrača k starodavnemu običaju na drugačen način. Spodbuja nas k rahločutnosti in samopreizpraševanju. Čebelarstvo je način življenja in ena od poglavitnih panog v Sloveniji, ki lahko pomaga vzpostaviti spoštljiv in manj uničujoč pristop do našega ekosistema. Voščeni atelje na podlagi tega in z izhodiščem uporabe rož za pridelavo medu predlaga, da se ne osredotočamo na med, ampak na čebelji vosek. Ta naravna snov pove veliko o našem sodobnem svetu: kljubovati mora hudi konkurenci industrijskih voskov, pridelanih iz zrn soje, palmovega olja in parafina (pridobljenega iz nafte). Čebelji vosek je nedvomno najbolj naraven. Presega ločnice med rastlinskim in živalskim svetom in poraja vprašanja o našem sobivanju. Danes je torej treba raziskovati mesto, ki ga človeška bitja v njem zavzemamo – če to sploh obstaja.

Platforma Voščeni atelje bo zajemala delavnice z voskom: raziskovanje čebeljega voska in odkrivanje naravnega barvanja z uporabo lokalnih rastlin in mineralov, izdelavo preprostih kalupov in izdelovanje modelirnega voska, pa tudi raziskovanje vodotesnosti tekstila in lesa. Med prihajajočo platformo BIO28 se bo odvil niz javnih delavnic, kjer bodo udeleženci vključeni v skupno raziskovanje voska.

Multidisciplinarno oblikovalsko ekipo lahko sestavljajo: oblikovalci izdelkov in predmetov, umetnostni / arhitekturni / oblikovalski zgodovinarji, oblikovalci tekstilij (specializirani za naravna barvila), čebelarji, botaniki, mizarji, lesarji, ekologi, poznavalci cvetja, pedagogi, strokovnjaki za ekoturizem.

Potek dela: Ta produkcijska platforma bo sestavljena iz treh tridnevnih delavnic (maj, september, oktober 2024) in vrste javnih dogodkov.

How it works: The platform will consist of three 3-day workshops (May, September, October 2024) and a series of public events.

matali crasset(fotografija: Julien Jouanjus).

2. Neizbrisani

K sodelovanju pri projektu Neizbrisani vabimo ekipo, ki jo bosta mentorirala dach&zephir. Dimitri Zephir in Florian Dach, diplomanta Visoke šole dekorativne umetnosti v Parizu (École nationale supérieure des arts décoratifs) sta svoj kreativni studio dach&zephir ustanovila leta 2016. Njuni projekti s prepletanjem ognjevitosti in poezije odražajo razmišljanja martiniškega pesnika Édouarda Glissanta ter proslavljajo raznolikost v svetu. Dvojici izhodišče oblikovanja predstavljajo zgodbe in zgodovina, skozi katere prepoznava, da so predmeti izrazni mediji naših misli. Stojita za trditvijo, da brez priznavanja preteklosti in zgodovine ne moremo napredovati.

Produkcijska platforma Neizbrisani je nadaljevanje studiovega razmišljanja o marginaliziranih, manjšinskih ali izbrisanih zgodovinah v nacionalnih zgodbah in o načinih, kako so s sodobno oblikovalsko dinamiko lahko ponovno naglašene. Zasnovana je kot raziskovalna in ustvarjalna enota na temo slovenskih izbrisanih – posameznikov iz nekdanje Jugoslavije, ki prebivajo v državi brez državljanskih pravic, saj so bile slednje iz slovenskih upravnih spisov odstranjene. Udeleženci bodo vabljeni k razmišljanju o možnostih ponovnega vključevanja teh izkušenj v sodoben družbeni in oblikovalski diskurz.

Kako prek motiva povedati edinstveno življenjsko zgodbo o nenehnem postavljanju po robu? Kako prikazati izgubo in izbris državljanstva? Udeleženci bodo raziskovali, kako preplesti nenaglašene zgodbe z nečim tako vpetim v naš zgodovinsko-kulturni prostor, kot je idrijska čipka. Kako lahko te druge identitete prispevajo k ustvarjanju motiva? Z drugimi besedami, kaj je čipkarstvo danes in kaj je motiv te obrti? Klekljanje, slovenska tradicionalna veščina in Unescova neopredmetena kulturna dediščina, je izhodišče za naslavljanje teh zgodb. Z uporabo izročila in znanja, zakoreninjenega v državno kulturo, je cilj refleksija o tem, kako so zgodbe izbrisanih vpisane v kolektivno zavest, hkrati pa morda tudi o novih načinih za ustvarjanje z njimi povezanih motivov. Multidisciplinarna delovna skupina bo sodelovala z različnimi mentorji na področju obrti in izročila.

Multidisciplinarno oblikovalsko ekipo lahko sestavljajo: industrijski oblikovalci, grafični oblikovalci, ilustratorji, fotografi, umetniki, oblikovalci in izdelovalci čipk, aktivisti in strokovnjaki za izbrisane.

Potek dela: Platforma bo sestavljena iz enotedenske delavnice (konec marca 2024), dela na daljavo in zaključne delavnice v MAO (konec avgusta 2024).

⁠dach&zephir (fotografija: Andres Baron).

3. »Potem je prišla Poppy«: Prepletanje kraja in fikcije v nove ustvarjalne geografije

Vabimo kolektiv, ki bo projekt razvil pod mentorstvom Roberta Fea in Rosario Hurtado iz kolektiva El Ultimo Grito. Roberto Feo je profesor prakse na univerzi Goldsmiths v Londonu, Rosario Hurtado pa vodi magistrski program Prostor in komunikacija na ženevski univerzi za umetnost in oblikovanje HEAD. Njuna praksa je odziv na nenehno raziskovanje narave in predstavljanja sistemov.

Namen te produkcijske platforme je ustvarjanje kratkega filma o floriografiji in temah bienala Dvojna agentka, ki bo hkrati nadomestil katalog razstave. Film bo deloval kot sled dogodka, zbirka prepletenih dejanj, trenutkov, pogledov, sprožilcev in spominkov, ki jih bodo navdihnili elementi iz kuratorskih besedil ter izbranih del in samega prizorišča bienala. Film bo premierno predvajan v Ljubljani, Londonu, Ženevi in Parizu. Pozneje bo film predvajan tudi prek spleta.

Zgodbe nimajo ne začetka ne konca … ne zares … zdi se, da se nekje začnejo in nekje drugje končajo … vendar ne zares…. Zgodbe imajo glavnega junaka … vendar ne zares … zgodbe so zgolj ponarejene perspektive, rezultat “mitizacije”, bistvene poenostavitve, ki je potrebna za razumevanje resničnosti.

Alpha 60 s svojim grlenim računalniškim glasom pojasnjuje, da je “resničnost preveč zapletena za ustno izročilo”, zato moramo ustvariti mite in pripovedi, ki poenostavljajo njeno vsebino, da jo lahko razumemo. Goddardov mojster, ki posreduje nekaj “borgesovske” modrosti.

Ta zgodba ni nič drugačna. V resnici se tu ne začne in se pravzaprav nikoli ne bo končala … je le trenutek v času, pripovedovan z ene same perspektive … ki bo sčasoma prenehal biti zanimiv ali pomemben za pripovedovalca, da bi ga pripovedoval, ali za občinstvo, da bi ga poslušalo.

– El Ultimo Grito, 2024

Multidisciplinarno oblikovalsko ekipo lahko sestavljajo: igralci in performerji, oblikovalci (rekvizitov in prostora), filmski ustvarjalci, zvočni inženirji, glasbeniki, pripovedovalci zgodb, scenaristi, filmski entuziasti.

Potek dela: Film bo nastal v sklopu dveh zaporednih delavnic (septembra in novembra 2024), na katerih bodo udeleženci najprej razvili zgodbo, nato pa na prizorišču bienala posneli film.

El Ultimo Grito: Rosario Hurtado in Roberto Feo.

4. Gibanje za javni govor

Vabimo vas, da se pridružite platformi Gibanje za javni govor* z mentorico Polonco Lovšin. Polonca Lovšin je arhitektka in umetnica, ki deluje v Ljubljani. V svojih delih se osredotoča na samoorganizirane iniciative in alternativne oblike življenja in delovanja, povezane z arhitekturo, urbanističnim načrtovanjem in okolijskimi vprašanji. Svoje delo samostojno in v sklopu skupin razstavlja na mednarodnih prizoriščih in je prejemnica številnih štipendij, nagrad in rezidenc.

Gibanje za javni govor je skulptura v javnem prostoru, spomenik javnemu govoru in sodelovanju. Javni govor je po definiciji razprava ljudi v javnem prostoru o pomembnih vprašanjih družbe. Ta projekt izziva odnos med občinstvom in govorci in ga prikaže kot soodvisnega. Govor govorca se prek ozvočenja sliši le, če ga podpira občinstvo, ki sinhrono pritiska, vleče ali stopa po izdelanih napravah. Projekt je osnovan na medsebojnem sodelovanju dveh različnih vlog – tistih, ki se gibajo, da podprejo govorca, in govorcev samih. Skupni cilj »gibanja« je prikaz soodvisnosti vseh vključenih, ki drug drugega podpirajo in skupaj gradijo drugačno skupnost.

Danes, v času kriz (ekonomskih, političnih, družbenih in okoljskih), je bistveno, da v javnosti govorimo o vprašanjih človeške družbe, ki so pogosto spregledana, pozabljena ali v javnem diskurzu niso dovolj prisotna. Enako pomembno je, da jim prisluhnemo in jih slišimo. Projekt, ki je hkrati igriv in resen, predstavlja pomembnost sodelovanja in soodvisnosti pri doseganju skupnega cilja ter ustvarjanju vizije drugačne družbe.
Venerina muholovka, mesojeda rastlina, ki nastavi past ter preseneti in poje muho, služi kot raziskovalni poligon Gibanja za javni govor. Smo ljudje ujeti v lastno past? Morda se lahko iz nje rešimo tako, da drug drugega podpremo in si prisluhnemo, ustvarimo prijateljstva, gradimo skupnosti in sooblikujemo prihodnost.

* Gibanje za javni govor je projekt v teku, ki ga vodi arhitektka in umetnica Polonca Lovšin, in je bil prvič postavljen leta 2015 na trgu svobode v Mariboru kot del programa umetnosti v javnem prostoru Umetnostne galerije Maribor. Od takrat je bil projekt postavljen v različnih mestih še šestkrat (Maribor, Kočevje, Ljubljana, Feldbach (Avstrija), Strasbourg (Francija)) in je s kolektivnim delovanjem aktiviral različno občinstvo ter gradil nove skupnosti.

Multidisciplinarno oblikovalsko ekipo lahko sestavljajo: oblikovalci, arhitekti, prostorski izvajalci, igralci, filozofi, pesniki, pisatelji, plesalci, gledališki navdušenci, umetniki, osredotočeni na javni prostor, participacijo ali zvok.

Potek dela: Platforma bo obsegala štiri delavnice (april-maj 2024), izvedbo projekta na lokaciji in javnega programa v času bienala.

Polonca Lovšin (fotografija: Dejan Habicht).

5. Katleja

Vabimo kolektiv, ki bo razvijal projekt pod mentorstvom Michelle Phillips (Studio Yukiko) in Grashine Gabelmann (Flaneur Magazine). Studio Yukiko je kreativna agencija s sedežem v Berlinu, specializirana za kreativno in umetniško vodenje, strategijo blagovnih znamk, ustvarjanje konceptov in grafično oblikovanje, tako za komercialne kot kulturne stranke. Studio je za svoje delo prejel številne nagrade. Odkrivajo pripovedi, pripovedujejo zgodbe o lokalnih skupnostih po vsem svetu ter se poglabljajo v trende internetne in mladinske kulture. Grashina Gabelmann, pisateljica in prevajalka, je ustanovna članica in glavna urednica sodelovalnega in multidisciplinarnega projekta Flaneur Magazine. Njene ustvarjalne prakse vključujejo tudi politično-ustvarjalne delavnice za otroke, najstnike in starejše ter zbiranje zgodb različnih skupnosti.

Produkcijska platforma Katleja udeležence vabi, da dekonstruirajo androcentrično soodvisnost ženske kot rože. Ime projekta je bežen vpogled v znameniti koncept cattleya Marcela Prousta (ki se nanaša tako na »ljubljenje« kot tudi na cvet orhideje katleje) iz njegove opere V senci cvetočih deklet. Udeleženci bodo reinterpretirali vsakdanje patriarhalne idiome, ki povezujejo ženske s cvetjem, in preučili povezave med jezikom in podobo, ki so prisotne v slovenski poeziji, literaturi, umetnosti, oglaševanju in drugod. Zato bo projekt ta razmerja postavljal pod vprašaj, jih kritiziral in preoblikoval v serijo provokativnih in drznih vizualnih produkcij. S pomočjo zinov, plakatov in drugih oblik grafičnega oblikovanja se bodo udeleženci osredotočili na idiomatske izraze, povezane s primerjavo med ženskami in rožami, ter tako vizualno raziskali kulturne konotacije in pomene teh izrazov.

Multidisciplinarno oblikovalsko ekipo lahko sestavljajo: grafični oblikovalci, ilustratorji, pisatelji, pesniki, jezikoslovci, fotografi, botaniki, zgodovinarji.

Potek dela: Platforma bo sestavljena iz enotedenske delavnice po uvodnem dogodku (marca 2024), ki ji bo sledilo delo na daljavo.

Levo: Michelle Phillips iz Studia Yukiko. Desno: Grashina Gabelmann (fotografija: Mario Heller).

Obrazec za prijavo


POSTOPEK IN POGOJI ZA SODELOVANJE PRI POZIVU

Žirija

Alexandra Midal, kustosinja BIO28
Emma Pflieger, pomočnica kustosinje BIO28
Michelle Millar Fisher, članica svetovalnega odbora BIO28
Barbara Predan, članica svetovalnega odbora BIO28
Oli Stratford, član svetovalnega odbora BIO28
Renata Salecl, članica svetovalnega odbora BIO28
Maja Vardjan, v. d. direktorica MAO – Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost
Hana Čeferin, vodja BIO

Časovnica

31. januar–1. marec 2024
Trajanje odprtega poziva BIO28: Dvojna agentka

12.–13. marec 2024
Izbirni postopek, spletna srečanja z udeleženci

23.–25. marec 2024
Otvoritveni dogodek preko video komunikacije z Alexandro Midal, mentorji in udeleženci produkcijskih platform

April 2024–september 2024
Postopek priprave

21. november 2024
Odprtje razstave BIO28: Dvojna agentka in javna predstavitev projektov produkcijskih platform.

Postopek izbire
Kandidati naj se na razpis prijavijo prek obrazca dostopnega na tej povezavi. Izmed pravočasno oddanih in popolnih predlogov bo žirija izbrala ekipe za produkcijske platforme BIO28 v dvostopenjskem postopku:
1. stopnja: pregled prispelih predlogov in ožji izbor,
2. stopnja: razgovor s prijavitelji, izbranimi na prvi stopnji, in končni izbor projekta.

Upravičenci

S prijavo na razpis se udeleženci strinjajo s postopkom in pogoji razpisa. K sodelovanju so vabljeni skupine in organizacije s člani, ki so slovenski državljani, rezidenti ali imajo sedež v Sloveniji in delujejo na področju oblikovanja, umetnosti, arhitekture in drugih področjih, navedenih v opisih platform. Izbrane skupine morajo imenovati člana ali vodjo skupine, ki bo odgovoren za potek dela, časovni načrt, nadzor nad proračunom, porabo in poročanje. Ta oseba bo tudi glavna kontaktna oseba za ekipi BIO in CzK. Kandidati se zavezujejo, da bodo projekt izvedli v okviru dogovorjenega časovnega razporeda in proračuna ter se udeleževali rednih sestankov z ekipo BIO.

Odgovori na vprašanja

Vprašanja o razpisu lahko pošljete na naslov projekti@mao.si do vključno 25. februarja 2024. Prosimo, da kot predmet sporočila vpišete: “BIO28: Odprti poziv”.

Kriteriji za izbor

– izvirnost in aktualnost prijave
– jasnost in celovitost prijave
– relevantnost za temo izbrane produkcijske platforme

Proračun za izvedbo produkcijskih platform

Skupinam bodo dodeljena sredstva za izvedbo projekta in bodo zanje organizatorju morale izstaviti račun. Sredstva bodo vključevala stroške izdelave končnih rezultatov platforme ter stroške razstave in tiskanih gradiv, pa tudi stroške, povezane z delom, promocijo in končno izvedbo projekta.

Bienale oblikovanja ne bo povrnil potnih stroškov ali zagotovil stroškov nastanitve. Udeleženci izbranih ekip morajo stroške izven tistih, ki jih zagotavlja bienale, urediti sami in znotraj lastne organizacije.
Obvestilo o izboru

Vsi predlagatelji bodo ob zaključku postopka pisno obveščeni o izboru do 13. marca 2024. Odločitev o izboru je dokončna.

Izvedba

Predlagatelji izbranega projekta so ga dolžni izvesti v sodelovanju z ekipama CzK in BIO, ki potrjujeta faze razvoja in izvedbe projekta. Podrobne vloge, pravice in odgovornosti bodo glede na izbrani projekt opredeljene v sporazumu, ki bo pripravljen v enem mesecu po objavi izbrane skupine.

Jezik

Uradna jezika javnega razpisa za izbor produkcijskih platform sta angleščina in slovenščina. Vse tiskano in digitalno gradivo (katalog, zloženke, spremljevalna besedila na razstavi) mora biti v slovenskem in angleškem jeziku. Zaradi mednarodne žirije morajo biti prijave oddane v angleščini.

Pogosta vprašanja
Za ogled pogosto zastavljenih vprašanj kliknite tukaj.

Projekt je del programa Centra za kreativnost, ki ga sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija.

LOKACIJA
Rusjanov trg7 SI-1000 Ljubljana, Slovenia

BIO