Produkcijska platforma Dvojne agentke zagotavlja, da je BIO živ oblikovalski organizem, ki se odziva na potrebe družbe in oblikovalskega področja. Letos bomo razvili projekte, ki stremijo k prepletanju raznovrstnih medijev in disciplin, kot so oblikovanje, rokodelstvo, uporabne umetnosti in film, v postopke in rezultate, ki prispevajo k temi in prinašajo svež pogled na oblikovanje.

Izbrani udeleženci bodo pod mentorstvom osmih priznanih oblikovalcev obravnavali teme materialnosti, jezika, oblikovanja kot orodja javnosti, marginaliziranih skupnosti in filma.

Mentorji BIO28: Dvojna agentka so matali crasset, dach&zephir, El Último Grito, Polonca Lovšin in Studio Yukiko v sodelovanju z Grashino Gabelmann.

Platformo Voščeni atelje bo vodila matali crasset. matali crasset zagovarja oblikovanje na stičišču umetniških, antropoloških in družbenih praks. Deluje v smeri kreativnega, živega in vsakdanjega oblikovanja in si postavlja vprašanje, kako lahko oblikovanje prispeva k sobivanju in nas podpira v sodobnem svetu. Po tem, ko je za 25. edicijo bienala Daleč, tako blizu ustvarila skupnostno peč – eno najbolj uspešnih prostorskih instalacij, tudi v tej produkcijski platformi odzvanja njeno sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Ta produkcijska platforma se vrača k starodavnemu običaju na drugačen način. Spodbuja nas k rahločutnosti in samopreizpraševanju. Čebelarstvo je način življenja in ena od poglavitnih panog v Sloveniji, ki lahko pomaga vzpostaviti spoštljiv in manj uničujoč pristop do našega ekosistema. Voščeni atelje na podlagi tega in z izhodiščem uporabe rož za pridelavo medu predlaga, da se ne osredotočamo na med, ampak na čebelji vosek. Ta naravna snov pove veliko o našem sodobnem svetu: kljubovati mora hudi konkurenci industrijskih voskov, pridelanih iz zrn soje, palmovega olja in parafina (pridobljenega iz nafte). Čebelji vosek je nedvomno najbolj naraven. Presega ločnice med rastlinskim in živalskim svetom in poraja vprašanja o našem sobivanju. Danes je torej treba raziskovati mesto, ki ga človeška bitja v njem zavzemamo – če to sploh obstaja.

Platforma Voščeni atelje bo zajemala delavnice z voskom: raziskovanje čebeljega voska in odkrivanje naravnega barvanja z uporabo lokalnih rastlin in mineralov, izdelavo preprostih kalupov in izdelovanje modelirnega voska, pa tudi raziskovanje vodotesnosti tekstila in lesa. Med prihajajočo platformo BIO28 se bo odvil niz javnih delavnic, kjer bodo udeleženci vključeni v skupno raziskovanje voska.

Neizbrisani je projekt produkcijske platforme, ki ga bosta mentorirala dach&zephir. Dimitri Zephir in Florian Dach, diplomanta Visoke šole dekorativne umetnosti v Parizu (École nationale supérieure des arts décoratifs) sta svoj kreativni studio dach&zephir ustanovila leta 2016. Njuni projekti s prepletanjem ognjevitosti in poezije odražajo razmišljanja martiniškega pesnika Édouarda Glissanta ter proslavljajo raznolikost v svetu. Dvojici izhodišče oblikovanja predstavljajo zgodbe in zgodovina, skozi katere prepoznava, da so predmeti izrazni mediji naših misli. Stojita za trditvijo, da brez priznavanja preteklosti in zgodovine ne moremo napredovati.

Produkcijska platforma Neizbrisani je nadaljevanje studiovega razmišljanja o marginaliziranih, manjšinskih ali izbrisanih zgodovinah v nacionalnih zgodbah in o načinih, kako so s sodobno oblikovalsko dinamiko lahko ponovno naglašene. Zasnovana je kot raziskovalna in ustvarjalna enota na temo slovenskih izbrisanih – posameznikov iz nekdanje Jugoslavije, ki prebivajo v državi brez državljanskih pravic, saj so bile slednje iz slovenskih upravnih spisov odstranjene. Udeleženci bodo vabljeni k razmišljanju o možnostih ponovnega vključevanja teh izkušenj v sodoben družbeni in oblikovalski diskurz.

Kako prek motiva povedati edinstveno življenjsko zgodbo o nenehnem postavljanju po robu? Kako prikazati izgubo in izbris državljanstva? Udeleženci bodo raziskovali, kako preplesti nenaglašene zgodbe z nečim tako vpetim v naš zgodovinsko-kulturni prostor, kot je idrijska čipka. Kako lahko te druge identitete prispevajo k ustvarjanju motiva? Z drugimi besedami, kaj je čipkarstvo danes in kaj je motiv te obrti? Klekljanje, slovenska tradicionalna veščina in Unescova neopredmetena kulturna dediščina, je izhodišče za naslavljanje teh zgodb. Z uporabo izročila in znanja, zakoreninjenega v državno kulturo, je cilj refleksija o tem, kako so zgodbe izbrisanih vpisane v kolektivno zavest, hkrati pa morda tudi o novih načinih za ustvarjanje z njimi povezanih motivov. Multidisciplinarna delovna skupina bo sodelovala z različnimi mentorji na področju obrti in izročila.

Projekt bo preizpraševal medij kataloga o razstavi pod mentorstvom Roberta Fea in Rosario Hurtado iz kolektiva El Ultimo Grito. Roberto Feo je profesor prakse na univerzi Goldsmiths v Londonu, Rosario Hurtado pa vodi magistrski program Prostor in komunikacija na ženevski univerzi za umetnost in oblikovanje HEAD. Njuna praksa je odziv na nenehno raziskovanje narave in predstavljanja sistemov.

Namen te produkcijske platforme je ustvarjanje kratkega filma o floriografiji in temah bienala Dvojna agentka, ki bo hkrati nadomestil katalog razstave. Film bo deloval kot sled dogodka, zbirka prepletenih dejanj, trenutkov, pogledov, sprožilcev in spominkov, ki jih bodo navdihnili elementi iz kuratorskih besedil ter izbranih del in samega prizorišča bienala. Film bo premierno predvajan v Ljubljani, Londonu, Ženevi in Parizu. Pozneje bo film predvajan tudi prek spleta.

Zgodbe nimajo ne začetka ne konca ... ne zares ... zdi se, da se nekje začnejo in nekje drugje končajo ... vendar ne zares.... Zgodbe imajo glavnega junaka ... vendar ne zares ... zgodbe so zgolj ponarejene perspektive, rezultat "mitizacije", bistvene poenostavitve, ki je potrebna za razumevanje resničnosti.

Alpha 60 s svojim grlenim računalniškim glasom pojasnjuje, da je "resničnost preveč zapletena za ustno izročilo", zato moramo ustvariti mite in pripovedi, ki poenostavljajo njeno vsebino, da jo lahko razumemo. Goddardov mojster, ki posreduje nekaj "borgesovske" modrosti.

Ta zgodba ni nič drugačna. V resnici se tu ne začne in se pravzaprav nikoli ne bo končala ... je le trenutek v času, pripovedovan z ene same perspektive ... ki bo sčasoma prenehal biti zanimiv ali pomemben za pripovedovalca, da bi ga pripovedoval, ali za občinstvo, da bi ga poslušalo.

- El Ultimo Grito, 2024

Platformo Gibanje za javni govor* mentorira Polonca Lovšin. Polonca Lovšin je arhitektka in umetnica, ki deluje v Ljubljani. V svojih delih se osredotoča na samoorganizirane iniciative in alternativne oblike življenja in delovanja, povezane z arhitekturo, urbanističnim načrtovanjem in okolijskimi vprašanji. Svoje delo samostojno in v sklopu skupin razstavlja na mednarodnih prizoriščih in je prejemnica številnih štipendij, nagrad in rezidenc.

Gibanje za javni govor je skulptura v javnem prostoru, spomenik javnemu govoru in sodelovanju. Javni govor je po definiciji razprava ljudi v javnem prostoru o pomembnih vprašanjih družbe. Ta projekt izziva odnos med občinstvom in govorci in ga prikaže kot soodvisnega. Govor govorca se prek ozvočenja sliši le, če ga podpira občinstvo, ki sinhrono pritiska, vleče ali stopa po izdelanih napravah. Projekt je osnovan na medsebojnem sodelovanju dveh različnih vlog – tistih, ki se gibajo, da podprejo govorca, in govorcev samih. Skupni cilj »gibanja« je prikaz soodvisnosti vseh vključenih, ki drug drugega podpirajo in skupaj gradijo drugačno skupnost.

Danes, v času kriz (ekonomskih, političnih, družbenih in okoljskih), je bistveno, da v javnosti govorimo o vprašanjih človeške družbe, ki so pogosto spregledana, pozabljena ali v javnem diskurzu niso dovolj prisotna. Enako pomembno je, da jim prisluhnemo in jih slišimo. Projekt, ki je hkrati igriv in resen, predstavlja pomembnost sodelovanja in soodvisnosti pri doseganju skupnega cilja ter ustvarjanju vizije drugačne družbe.

Venerina muholovka, mesojeda rastlina, ki nastavi past ter preseneti in poje muho, služi kot raziskovalni poligon Gibanja za javni govor. Smo ljudje ujeti v lastno past? Morda se lahko iz nje rešimo tako, da drug drugega podpremo in si prisluhnemo, ustvarimo prijateljstva, gradimo skupnosti in sooblikujemo prihodnost.

* Gibanje za javni govor je projekt v teku, ki ga vodi arhitektka in umetnica Polonca Lovšin, in je bil prvič postavljen leta 2015 na trgu svobode v Mariboru kot del programa umetnosti v javnem prostoru Umetnostne galerije Maribor. Od takrat je bil projekt postavljen v različnih mestih še šestkrat (Maribor, Kočevje, Ljubljana, Feldbach (Avstrija), Strasbourg (Francija)) in je s kolektivnim delovanjem aktiviral različno občinstvo ter gradil nove skupnosti.

Michelle Phillips (Studio Yukiko) in Grashina Gabelmann (Flaneur Magazine) bosta s skupino produkcijske platforme razvili projekt Katleja. Studio Yukiko je kreativna agencija s sedežem v Berlinu, specializirana za kreativno in umetniško vodenje, strategijo blagovnih znamk, ustvarjanje konceptov in grafično oblikovanje, tako za komercialne kot kulturne stranke. Studio je za svoje delo prejel številne nagrade. Odkrivajo pripovedi, pripovedujejo zgodbe o lokalnih skupnostih po vsem svetu ter se poglabljajo v trende internetne in mladinske kulture. Grashina Gabelmann, pisateljica in prevajalka, je ustanovna članica in glavna urednica sodelovalnega in multidisciplinarnega projekta Flaneur Magazine. Njene ustvarjalne prakse vključujejo tudi politično-ustvarjalne delavnice za otroke, najstnike in starejše ter zbiranje zgodb različnih skupnosti.

Produkcijska platforma Katleja udeležence vabi, da dekonstruirajo androcentrično soodvisnost ženske kot rože. Ime projekta je bežen vpogled v znameniti koncept cattleya Marcela Prousta (ki se nanaša tako na »ljubljenje« kot tudi na cvet orhideje katleje) iz njegove opere V senci cvetočih deklet. Udeleženci bodo reinterpretirali vsakdanje patriarhalne idiome, ki povezujejo ženske s cvetjem, in preučili povezave med jezikom in podobo, ki so prisotne v slovenski poeziji, literaturi, umetnosti, oglaševanju in drugod. Zato bo projekt ta razmerja postavljal pod vprašaj, jih kritiziral in preoblikoval v serijo provokativnih in drznih vizualnih produkcij. S pomočjo zinov, plakatov in drugih oblik grafičnega oblikovanja se bodo udeleženci osredotočili na idiomatske izraze, povezane s primerjavo med ženskami in rožami, ter tako vizualno raziskali kulturne konotacije in pomene teh izrazov.